4. a – torek, 31. 3.

MAT 11 – DOLŽINA (PRIPRAVA NA PREVERJANJE)

Prišel je čas, ko boš pokazal, kaj si se naučil. V sredo boš pisal preverjanje (pisno množenje in merjenje dolžine). Natančna navodila še sledijo.

Zavihaj rokave in hitro na delo!

Današnje naloge so urejene po nivojih.

• Če se ti zdi snov zelo zahtevna, najprej izberi 1. nivo in nato nadaljuj z drugim.
• Če snov razumeš, a še narediš kakšno napako, najprej začni z 2. nivojem in nato nadaljuj s tretjim.
• Če se ti zdi snov zelo lahka, najprej začni s 3. nivojem in nato za sproščanje pokukaj še v druge nivoje.

Naloge lahko prepišeš in rešiš v zvezek ali pa učne liste natisneš. V rešitve poglej šele takrat, ko naloge rešiš in jih tudi preveriš.

UTRJEVANJE DOLŽINE PO NIVOJIH

REŠITVE

SLJ 9 – PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE

Pri pisanju povedi ločimo med seboj s končnim ločilom.

Kaj pa pri branju? Seveda, konec povedi nakažemo z glasom in premorom. Če pa tega ne storimo, velikokrat sploh ne razumemo, kaj beremo in vse skupaj postane ena velika zavozlanka. Kot tale, ki jo je napisala Berta Golob.

ZAVOZLANKA (Berta Golob)

Boštjanšolarzbledajenapisalzanimivspisovetrukojebilšemajhenjebilprepričanda
Jeveterdomavočkovisuknjialipavmamičinitorbicinekegadnepajeugotovildaje
veterdomavnjegovirazmetanisobi

NALOGE:

• Reši zavozlanko. Koliko ločil in koliko velikih začetnic manjka?
• V zvezek napiši naslov in avtorico, nato pa zavozlanko pravilno prepiši.
  Vse pike obarvaj rdeče, vejice rumeno in velike začetnice zeleno.
• Sestavi svojo zavozlanko, jo natipkaj ter pošlji učiteljici, ki bo naredila zbirko
  zavozlank 😊.

Hmmm, le katera bo najbolj zavozlana?

Reši naloge v DZ, str. 36, 37 ter preveri DZ_RESITVE_2del.

NIT 5, 6 – PO ZGRADBI SMO SI LJUDJE PODOBNI, A VENDARLE RAZLIČNI

Najprej preveri, če si pri preteklem učenju našel pravilne odgovore. Po potrebi odgovore popravi oz. dopolni.

UČIM SE – rešitve

1. Prvi organizmi so bili majhni, zgrajeni iz ene same celice. Živeli so v morju.
2. Fosil je okameneli ostanek ogrodja živih bitij.
3. Med žive fosile uvrščamo kljunaša in okapija, med drevesi pa je to ginko. Živi fosili so tiste rastline in živali, ki so živele pred več milijoni let in se do danes skoraj niso spremenile.
4. Barva, s katero se plen skrije pred plenilcem, je varovalna barva.
5. Močerad ima svarilno barvo in z njo sporoča, da je strupen.
6. Mlečna kača je pred plenilci zaščitena z vzorcem, ki je podoben vzorcu zelo strupene kače koralnice.

Ali morda veš, kaj pomeni pregovor JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA?

1. To pomeni, da jabolko vedno leži pod drevesom.
2. To pomeni, da je otrok podoben staršu.
3. To pomeni, da jabolko pade blizu drevesa.

Pravilen odgovor je seveda b.

Poglej se v ogledalu. K ogledalu povabi še kakšnega od svojih družinskih članov. V čem vse ste si podobni? Je med vami tudi kaj razlik? Kako to?

Če imaš možnost, si oglej POSNETEK UČITELJEVE RAZLAGE, sicer pa novo snov preberi v U, str. 104 – 106.

Zapis v zvezek: PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED LJUDMI

Danes živi na Zemlji več kot 7 milijard ljudi. Niti dva človeka na svetu nista enaka. Pri bližjih sorodnikih je večja verjetnost za več podobnosti. Otroci po starših PODEDUJEJO zunanje in notranje lastnosti. Na človekov razvoj poleg dednosti vplivajo tudi okolje in lastna dejavnost.

Razlikujemo se po:
– spolu,
– barvi polti (svetlejša, temnejša),
– barvi in kvaliteti las, barvi oči, potezah obraza, višini,
– vedenju, značaju, običajih, kulturi,
– številnih drugih značilnostih.

Nekatere človekove značilnosti se vidijo navzven, za druge moramo človeka bolje poznati. Vsakega človeka moramo spoštovati, ne glede na razlike. Razlike moramo sprejemati in biti do drugih strpni.

Strpni so tisti ljudje, ki sprejemajo drugačnost in drugačne od sebe. Strpnih ljudi ne moti, da ima nekdo drugačno barvo kože, veroizpoved, narodnost …